Kontakt

Pišite nam

Imate vprašanje ali pa vas zanimajo podrobnosti o naših storitvah? Pišite nam.

[email protected]

Pokličite nas

Vam je ljubši pogovor preko telefona? Pokličite nas.

+386 (0)38 915 100

Odgovori na pogosta vprašanja

Preberite odgovore na najbolj pogosta vprašanja, ki so nam jih zastavile naše stranke.

Sončna elektrarna pretvarja sončno energijo v električno energijo s pomočjo fotovoltaičnih (PV) modulov.

Tu je osnoven način delovanja sončne elektrarne:
  • Sončna svetloba doseže fotovoltaične module na sončni elektrarni. Fotovoltaični moduli vsebujejo večje število sončnih celic, običajno narejenih iz silicija. Sončne celice so sestavljene iz tankih plasti polprevodniškega materiala. Ko sončna svetloba zadane sončno celico, fotoni (delci svetlobe) vzbudijo elektrone v polprevodniku, kar ustvari električni naboj.
  • S pomočjo električnega polja v sončni celici se elektroni usmerijo v isto smer, kar ustvari tok elektrona.
  • Fotovoltaični moduli so povezani v serijo in paralelo, da tvorijo sončne panele z želeno napetostjo in tokom.
  • Izhodni tok in napetost sončnih panelov se nato pretvorita v uporabno obliko z uporabo pretvornika enosmernega toka (DC) v izmenični tok (AC). Ta proces se običajno opravi s pomočjo inverterja. Pretvorjeni izmenični tok se nato uporabi za napajanje električnih naprav v stavbi ali se vključi v električno omrežje.
  • V primeru sončnih elektrarn, ki so povezane v omrežje, se presežna električna energija lahko oddaja v omrežje, medtem ko se v primeru samooskrbnih sončnih elektrarn neporabljena energija lahko shranjuje v akumulatorjih za kasnejšo uporabo.

Ta postopek omogoča sončni elektrarni, da pretvori sončno energijo v električno energijo, ki jo lahko uporabimo za napajanje gospodinjstev, podjetij in drugih električnih naprav.
Sončne celice in sončni moduli sta dve ključni komponenti sončnih elektrarn, vendar imata različne funkcije.

Tu je razlaga njihove razlike:
  • Sončna celica: Sončna celica je osnovna enota, ki pretvarja sončno energijo v električno energijo. Sestavljena je iz tankih plasti polprevodniškega materiala, pogosto silicija. Ko sončna svetloba zadene sončno celico, se elektroni v polprevodniku vzbudijo in se premikajo, kar ustvari električni tok. Sončne celice so običajno majhne in imajo kvadratno ali pravokotno obliko. V sončni elektrarni je večje število sončnih celic povezanih skupaj, da tvorijo sončni panel ali modul.
  • Sončni modul: Sončni modul je sestavljen iz več sončnih celic, ki so povezane skupaj in vgrajene v enoto. To je enota, ki jo pogosto vidimo na strehah ali na površinah sončnih elektrarn. Modul je zasnovan tako, da poveča površino zajemanja sončne svetlobe in poveča proizvodnjo električne energije. Modul je običajno opremljen s steklom na sprednji strani, ki ščiti sončne celice pred zunanjimi vplivi, ter s plastičnim ali kovinskim okvirjem na zadnji strani za zaščito in strukturno trdnost. Sončni moduli so običajno povezani v serijo in paralelo, da tvorijo sončne panele, ki proizvajajo želeno napetost in tok.

Torej, sončna celica je osnovna enota, ki pretvarja sončno energijo v električno energijo, medtem ko je sončni modul sestavljen iz več sončnih celic in služi kot enota za zajemanje sončne energije na večji površini ter proizvodnjo električne energije.
Proizvodnja energije sončne elektrarne je odvisna od več dejavnikov, vključno z naslednjimi:
  • Velikost sončne elektrarne: Večja sončna elektrarna običajno proizvede več energije kot manjša sončna elektrarna. Velikost se meri v kapaciteti elektrarne, izraženi v kilovatih (kW) ali megavatih (MW).
  • Sončno sevanje: Količina sončnega sevanja, ki doseže sončno elektrarno, je ključni dejavnik za proizvodnjo energije. Kraji z več sončne svetlobe bodo običajno proizvedli več energije.
  • Učinkovitost sončnih celic: Učinkovitost sončnih celic vpliva na količino energije, ki jo lahko proizvede sončna elektrarna. Višja učinkovitost pomeni, da sončne celice bolje pretvarjajo sončno svetlobo v električno energijo.
  • Vremenski pogoji: Oblačnost, senca in druge vremenske razmere lahko vplivajo na proizvodnjo sončne elektrarne. Sončne elektrarne delujejo najbolje v sončnih pogojih brez senc ali oblačnosti.
  • Tehnični faktorji: Tehnični faktorji, kot so učinkovitost in stanje komponent sončne elektrarne ter učinkovitost pretvornikov energije, lahko prav tako vplivajo na proizvodnjo.

Običajno se proizvodnja sončne elektrarne izračuna na letni ravni. Sončne elektrarne lahko proizvedejo energijo v razponu od nekaj kilovatnih ur (kWh) za manjše individualne sisteme do več desetin gigavatnih ur (GWh) za velike komercialne ali električne omrežne sončne elektrarne.

Pomembno je omeniti, da bo dejanska proizvodnja sončne elektrarne lahko odstopala od teoretičnih zmogljivosti zaradi vpliva različnih dejavnikov, kot so vzdrževanje, izgube v prenosu in sistemska učinkovitost.
  • Obnovljiv vir energije: Sončna energija je obnovljiv vir energije, kar pomeni, da je na voljo v obilju in se ne izčrpa. Sončno sevanje je stalno na voljo in dosega Zemljo, kar omogoča trajnostno proizvodnjo električne energije.
  • Okoljska prijaznost: Sončne elektrarne ne proizvajajo škodljivih emisij toplogrednih plinov ali drugih onesnaževal. Med obratovanjem sončne elektrarne ne sproščajo ogljikovega dioksida, dušikovih oksidov ali žveplovega dioksida, kar zmanjšuje negativni vpliv na okolje in prispeva k zmanjšanju podnebnih sprememb.
  • Nizki obratovalni stroški: Sončna energija je brezplačna in na voljo v naravi, kar zmanjšuje stroške goriva. Sončne elektrarne zahtevajo le minimalno vzdrževanje, kar vodi do nižjih obratovalnih stroškov v primerjavi z drugimi viri energije, kot so fosilna goriva.
  • Dostopnost in decentralizacija: Sončna energija je razpršen vir, kar pomeni, da je na voljo na različnih lokacijah po vsem svetu. To omogoča namestitev sončnih elektrarn na mestih, ki so oddaljena od tradicionalnih električnih omrežij, kar prispeva k večji energetski neodvisnosti in decentralizaciji energetskega sistema.
  • Dolgoročna trajnost: Sončne elektrarne imajo dolgo življenjsko dobo in lahko trajajo več desetletij. To pomeni, da je investicija v sončno elektrarno dolgoročna in se lahko povrne skozi čas.
  • Možnost neto merjenja in prodaje viškov: Sončne elektrarne omogočajo možnost neto merjenja, kar pomeni, da se presežna električna energija, ki jo proizvede sončna elektrarna, vrne v omrežje. To omogoča, da lastnik sončne elektrarne prejme kredit za presežno energijo ali jo proda dobavitelju električne energije.

Te prednosti so prispevale k naraščanju priljubljenosti sončnih elektrarn po vsem svetu in prehodu na trajnostne in čistejše vire energije.
Sončne elektrarne se povezujejo v električno omrežje na več načinov, odvisno od velikosti in vrste sončne elektrarne ter regulativnih zahtev.

Tukaj so nekateri pogosti načini povezovanja sončnih elektrarn v omrežje:
  • Povezava prek inverterske postaje: Večina sončnih elektrarn uporablja fotovoltaične panele, ki proizvajajo enosmerno (DC) električno energijo. Ta enosmerna energija se nato pretvori v izmenično (AC) električno energijo z uporabo inverterjev. Izmenična energija se nato poveže z električnim omrežjem prek inverterske postaje, ki zagotavlja usklajevanje frekvence in napetosti.
  • Povezava prek transformatorja: V nekaterih primerih se uporablja transformator za povezavo izmenične energije iz sončne elektrarne z omrežjem. Transformator se uporablja za prilagajanje napetosti sončne elektrarne na napetost omrežja.
  • Neto merjenje: V nekaterih jurisdikcijah je omogočeno neto merjenje, kar omogoča, da sončna elektrarna proizvede več električne energije, kot je trenutno potrebujejo, in presežno energijo vrne v omrežje. Lastnik sončne elektrarne lahko prejme kredit za presežno energijo ali pa se ta energija uporabi v drugem času, ko je proizvodnja sončne elektrarne nižja.
  • Distribuirana proizvodnja: V nekaterih primerih sončne elektrarne delujejo kot del distribuirane proizvodnje, kjer se energija neposredno porabi na mestu proizvodnje. Ta model se pogosto uporablja pri manjših sončnih elektrarnah na stavbah ali gospodinjstvih, kjer se proizvedena energija uporablja lokalno.

Pri povezovanju sončnih elektrarn v električno omrežje je pomembno upoštevati tehnične zahteve, kot so stabilnost omrežja, frekvenčno usklajevanje, kakovost energije in varnost. To vključuje uporabo ustrezne opreme, kot so transformatorji, pretvorniki in regulacijske naprave, ter skladnost s predpisi in standardi, ki veljajo v posameznem območju.
Sončna energija je na voljo povsod na Zemlji, vendar se njena izraba in učinkovitost lahko razlikujeta glede na geografsko lego. Obstajajo geografske in klimatske dejavnike, ki vplivajo na primernost sončne energije za določeno lokacijo.

Nekatere glavne dejavnike, ki jih je treba upoštevati, so:
  • Sončna sevanost: Sončna sevanost se nanaša na količino sončne energije, ki doseže določeno območje. Lokacije z višjo sončno sevanostjo imajo večji potencial za proizvodnjo sončne energije. Območja bližje ekvatorju, kjer je sončno sevanje močnejše, običajno ponujajo boljše pogoje za sončno energijo.
  • Oblačnost in vreme: Oblačnost in vremenski vzorci lahko vplivajo na razpoložljivost sončne energije. Območja s pogostejšo oblačnostjo ali dolgimi obdobji dežja imajo lahko manjši izkoristek sončne energije. Kljub temu sončne elektrarne še vedno lahko delujejo in proizvajajo energijo tudi v oblačnih pogojih, vendar bo proizvodnja morda nižja v primerjavi z jasnimi dnevi.
  • Geografska lega: Geografska lega lahko vpliva na nagib sončnih modulov in optimalno usmeritev za največjo proizvodnjo energije. Na primer, lokacije z višjo geografsko širino ali bližje polarnim območjem imajo lahko manj sončnih ur na dan ali izrazitejše letne spremembe v sončnem sevanju, kar lahko vpliva na izkoristek sončne energije.

Kljub tem dejavnikom se sončne elektrarne lahko uporabljajo in imajo koristi tudi v območjih z manjšo sončno sevanostjo. Tehnološki napredek je omogočil boljše izkoristke sončnih celic, kar povečuje učinkovitost sončnih elektrarn tudi v manj idealnih pogojih. Poleg tega se sončne elektrarne lahko kombinirajo z drugimi viri energije, kot so vetrne elektrarne ali hidroelektrarne, za zagotavljanje bolj trajnostne in zanesljive energetske oskrbe v različnih geografskih območjih.

Življenjska doba sončnih elektrarn se običajno ocenjuje med 25 in 30 leti, vendar je mogoče, da sončne elektrarne delujejo še dlje, če je vzdrževanje ustrezno izvajano. Obstajajo sončne elektrarne, ki so že več kot 40 let v obratovanju in še vedno proizvajajo energijo.

Ključni dejavniki, ki vplivajo na življenjsko dobo sončnih elektrarn, vključujejo:

  • Degradacija celic: Sončne celice se sčasoma nekoliko degradirajo, kar pomeni, da izgubijo nekaj učinkovitosti. Proizvajalci običajno zagotavljajo garancijo na učinkovitost sončnih celic v obdobju od 25 do 30 let, pri čemer obljubljajo, da bo učinkovitost še vedno nad določenim pragom.
  • Komponente sistema: Poleg sončnih celic ima sončna elektrarna tudi druge komponente, kot so inverterji, nosilni sistemi, žice in druga oprema. Te komponente imajo svoje življenjske dobe, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju skupne življenjske dobe sončne elektrarne.
  • Vzdrževanje: Redno vzdrževanje sončnih elektrarn je ključno za njihovo dolgo življenjsko dobo. Redno čiščenje panelov, pregledovanje in zamenjava komponent po potrebi ter pravočasno odpravljanje morebitnih okvar lahko podaljšajo življenjsko dobo sončne elektrarne.


Pomembno je tudi omeniti, da se tehnologija sončnih elektrarn nenehno izboljšuje, kar pomeni, da novejše generacije sončnih modulov lahko ponujajo dolgoročno zanesljivost in izboljšano učinkovitost.

Pri načrtovanju sončne elektrarne je smiselno upoštevati pričakovano življenjsko dobo in vzdrževalne potrebe ter vključiti te dejavnike v ekonomske ocene donosnosti projekta.

Sončne elektrarne se lahko uspešno kombinirajo z drugimi viri obnovljive energije, kar omogoča boljšo izrabo razpoložljivih virov in zagotavlja stabilnejšo in trajnostno energetsko oskrbo.

Tukaj je nekaj načinov, kako se sončne elektrarne lahko kombinirajo z drugimi viri obnovljive energije:
  • Hranilniki energije: Sončne elektrarne proizvajajo energijo samo ob sončni svetlobi. Hranilniki energije, kot so baterije, omogočajo shranjevanje presežne energije, ki jo sončna elektrarna proizvede čez dan, in jo uporabijo ob oblačnih dneh ali ponoči. S kombinacijo sončne elektrarne in hranilnikov energije se zagotavlja neprekinjena oskrba z električno energijo.
  • Vetrne elektrarne: Sončne elektrarne in vetrne elektrarne so lahko postavljene na isti lokaciji ali pa so del istega energetskega sistema. Ko sončna elektrarna proizvaja manj energije (npr. ponoči), vetrne elektrarne lahko prevzamejo proizvodnjo. Ta kombinacija zagotavlja boljšo izrabo obnovljivih virov energije in večjo zanesljivost oskrbe.
  • Hidroelektrarne: Sončne elektrarne se lahko kombinirajo tudi z obstoječimi hidroelektrarnami. Na primer, sončne elektrarne lahko zagotavljajo dodatno energijo v obdobjih, ko hidroelektrarne proizvajajo manj energije zaradi nižjega vodostaja. To omogoča boljšo izrabo razpoložljivih virov in zmanjšuje odvisnost od enega samega vira energije.
  • Biomasa: Sončne elektrarne se lahko kombinirajo z elektrarnami na biomaso. Elektrarne na biomaso uporabljajo biološke odpadke, kot so lesni ostanki, kmetijski odpadki ali biomasa iz rastlinskih virov, za proizvodnjo električne energije. Sončne elektrarne lahko dopolnjujejo proizvodnjo električne energije v obdobjih, ko je proizvodnja na biomaso omejena.
  • Geotermalna energija: Geotermalna energija izkorišča toploto, ki izvira iz notranjosti Zemlje, za proizvodnjo električne energije. Sončne elektrarne se lahko kombinirajo z geotermalnimi elektrarnami tako, da zagotavljajo dodatno energijo, ko je geotermalna proizvodnja omejena ali ko je potrebno večje povpraševanje po električni energiji.

Kombiniranje sončnih elektrarn z drugimi viri obnovljive energije omogoča večjo raznolikost energetskih virov, povečuje zanesljivost oskrbe in prispeva k trajnostni energetski prihodnosti. Pravilno načrtovanje, integracija in upravljanje teh sistemov so ključni za uspešno kombinacijo sončnih elektrarn z drugimi obnovljivimi viri energije.